Križ je za nas nekaj čisto tujega, nekaj norega in nečloveškega. A prav križ je znamenje, ki krščanstvo ločuje od ostalih verstev. V Jezusovem času je bil križ samo mučilno orodje, znamenje sramote in kazni. Uporabljati so ga začeli Perzijci, da so na križu izvrševali najbolj sramotne smrtne obsodbe. S križanjem so bili kaznovani najhujši …

Križ je za nas nekaj čisto tujega, nekaj norega in nečloveškega. A prav križ je znamenje, ki krščanstvo ločuje od ostalih verstev.

V Jezusovem času je bil križ samo mučilno orodje, znamenje sramote in kazni. Uporabljati so ga začeli Perzijci, da so na križu izvrševali najbolj sramotne smrtne obsodbe. S križanjem so bili kaznovani najhujši zločinci. Križanje je zanje pomenilo poleg smrti tudi najhujše ponižanje, izločitev iz normalne človeške družbe. Smrtne kazni so izvrševali zunaj naselij; obsojenca so pribili ali privezali na križ in še živega pustili, da je v strahotnih mukah umiral. Že pred križanjem pa so mu hoteli prizadeti čim več bridkosti, zato so ga pretepali in izročali v javno sramotenje. Taka krutost je ljudi mnogokrat spremenila v podivjana bitja, ki so se znašala nad obsojencem. Na križu je truplo lahko viselo tudi več dni, po smrti pa ga ni nihče snel, ampak so pustili, da so ga počasi raznosile in požrle roparske ptice. Rimljani so se med svojimi vojnimi pohodi s to kaznijo seznanili, vendar je niso vzeli za svojo. Četudi so jo uporabljali, je niso izvrševali nad svojimi državljani, ampak samo nad tujci. Obsojenec je bil ponižan do konca, kolikor se ga je sploh dalo ponižati.

Tako je bilo tudi za Jezusa križanje skrajno ponižanje in izničenje. Apostol Pavel piše: »Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu. (Flp 2, 6–8)« Jezus se je popolnoma izročil v človeške roke in dovolil, da se je nad njim razdivjala vsa človeška hudobija.

Toda, ali je bilo to res potrebno? Ali res ni bilo nobene druge poti, da bi Bog človeka odrešil? Ali Božja kri nima dovolj visoke cene, da bi zadostovala ena kapljica za naše odrešenje?

Samo s popolnim izničenjem samega sebe je Jezus dal ceno in smisel našemu trpljenju. V našem malem trpljenju ni delca, ki ga ne bi On že pretrpel. In če je naša pot težka, če vodi v smrt, nas onkraj groba On že čaka poveličan.

Sorodne objave

Papež Frančišek, 17. 12. 1936–21. 4. 2025Requiem æternam dona ei, Domine Et lux perpetua luceat ei. Requiescat in pace. Amen.Gospod, daj mu večni mir in pokojin večna luč naj mu sveti.Naj počiva v miru.AmenFoto: Wikipedia.org Iz globočine kličem k tebi, o Gospod,Gospod, usliši moj glas;tvoja ušesa naj bodo pozornana glas moje prošnje. Če boš pozoren na krivde, o Gospod,Gospod, kdo bo …

Komendski župnik p. Cristian Balint je med obredi na velikonočno vigilijo 19. aprila krstil in prvič obhajal katehumeno Majo Galien iz Komende. Z njo se je  prejema zakramentov uvajanja v krščanstvo še posebej veselil oče Marko in  sestra Lili. Marko je prav lani prejel oba zakramenta, poleg tega pa še tretjega – svete birme. Krstni …

VELIKA NOČ – 20. 4. 2025 SOBOTA19. aprilvelikonočna vigilija 19.00 + Viktor Pavšek (obl.)+ Julijana LončarNEDELJA20. aprilVelikonočna nedelja Gospodovega vstajenja7.0010.00 15.00   živi in + župljani+ Mici in France Vrhovnik (obl.)   za zdravje v družini   protipotresna pobožnostPONEDELJEK21. aprilvelikonočna osmina 7.0010.00 + Belcijanova Mici+ Marija in France SteleTOREK22. aprilvelikonočna osmina 19.00 + Peter Čebul (obl.)+ starši Kepic, Stanko Potočnik+ Lado Križman (8. dan)SREDA23. aprilvelikonočna osmina 7.00    …

Preberite več ... "Ti si me poklical - vsa moja resnica je v tebi" Župnija Komenda in Ustanova Petra Pavla Glavarja sta pred velikonočnimi prazniki pripravili srečanje z uglednima in z visokimi priznanji nagrajenima gledališkima igralcema Milado Kalezić (Borštnikov prstan leta 2011) in Gregorjem Čušinom (leta 2011 je dobil nagrado Žlahtni komedijant). O svoji življenjski …

Verouk V velikem tednu in velikonočnem tednu ne bo verouka. Dragi starši, birmanci in veroučenci, lepo vabljeni k obisku obredov velikonočnega tridnevja (četrtek, petek, sobota) in sv. maši. Vzemite si čas za živ odnos z Bogom in bližnjimi! Spovedovanje Ponedeljek in torek ob 18.00Sreda ob 6.30Veliki četrtek od 17.00 do 18.00Veliki petek od 17.00 do …