Župnijska cerkev sv. Petra
Baročna župnijska cerkev sv. Petra v Komendi stoji, kot se za prvaka apostolov spodobi, na najlepšem, najbolj vidnem in najbolj vzvišenem kraju komendske župnije. Že s svojo lego in Kamniško-Savinjskimi Alpami v ozadju privablja romarje in druge obiskovalce od blizu in daleč; najprej pa domače župljane.
Postavitelj cerkve komendator Peter Jakob de Testaferrata je 29. aprila 1726 dal zanjo podreti gotsko prednico, ki jo je leta 1510 dal postaviti komendator Lattern de Schalis. 3. maja 1726 so na istem kraju že položili temeljni kamen za novo, večjo in veličastnejšo cerkev. Po vzoru ljubljanske stolnice sv. Nikolaja jo je zidal stavbenik Gregor Maček. 25. julija 1729 jo je posvetil ljubljanski škof Sigmund Felix grof Schrattenbach.
Cerkev »strokovnjaki uvrščajo med najkvalitetnejše spomenike zrelega oziroma poznega baroka na naših tleh«. V njej kraljuje »razkošen baročni veliki oltar, po katerem slovi daleč naokrog«. Zanj ima največje zasluge župnik Peter Pavel Glavar, ki se je odločil za »oltar v lesu« , kakršnega so si želeli Komendčani, ne pa iz marmorja, kot ga je hotel po italijanskih vzorih komendator Testaferrata.
Oltar je »po zamisli in izvedbi izjemna umetnina/…/, plod uspešnega sodelovanja slikarja Franca Jelovška, ki je napravil osnutek, in kiparja Janeza Gabriča, ki je izdelal kipe ter rezbarije/…/. Njegove markantne figure svetnikov so vsaka po svoje dramatično razgibane, a so hkrati uglašene v medsebojni dinamiki. Sv. Petru na prestolu v osrednji niši asistirajo štirje veliki cerkveni učitelji, na notranjih straneh vzhodna očeta sv. Janez Zlatousti in Atanazij, na zunanjih pa zahodna; Avguštin in Ambrož /…/. V atiki je predstavljena apoteoza mučenca Urbana, ki ga Sveta Trojica sprejema v nebesa v navzočnosti dveh, na volutah sedečih svetih vojščakov Janeza in Pavla. Nad tronom sta nameščena malteški in Testaferratov grb.«
Veliki oltar je »eden najlepših baročnih oltarjev Slovenije«. Pod njegovo menzo so leta 1753 položili relikvije rimskega mučenca sv. Urbana (pridobil jih je Glavar s pomočjo Testaferrate), zaradi katerih so v Komendo prihajali številni romarji, izpričana so mnoga uslišanja. V oltarju so v relikviarijih še druge relikvije.
Slikar Franc Jelovšek je naredil tudi načrt za prižnico (leta 1760 jo je izdelal ljubljanski mojster Jakob Loehr, ne dosega pa Gabričevega mojstrstva kipov in rezbarij v glavnem oltarju iz leta 1758.
Velike umetniške vrednosti so v cerkvi še oljnate slike za stranske oltarje Mučeništva sv. Andreja, sv. Florijana in sv. Valentina, sv. Antona in sv. Frančiška ter Smrti sv. Jožefa beneškega slikarja Nicola Bambinija iz leta 1727; pri njem jih je naročil Testaferrata. Oltarje je leta 1729 po njegovem naročilu izdelal ljubljanski kipar Matej Vrbnik.
Križev pot je leta 1889 po avstrijskem slikarju Fuehrichu naslikal kamniški slikar Matija Koželj, ki je leta 1912 cerkveni svod, ladjo in stene poslikal s freskami s prizori iz življenja sv. Petra.
Nov pokoncilski daritveni oltar in ambon je leta 1994 izdelal rezbarski mojster Maks Bergant iz Kamnika; leta 1980 je izrezljal tudi nove okvirje za križev pot.
Pnevmatske orgle iz leta 1899 orglarja Josefa Mauracherja iz St. Floriana pri Linzu je leta 1995 orglarski mojster Anton Jenko predelal v elektropnevmatske in število registrov s 17 povečal na 30. Omaro za orgle je leta 1893 izdelal Ivan Vurnik iz Radovljice.
Iz cerkvenega zvonika doni pet bronastih zvonov, ki so jih leta 1925 ulile Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Najtežji z reliefom sv. Petra ter Križanega z Marijo in Janezom tehta 2692 kg.
Cerkev sv. Petra je utrpela veliko škodo ob potresu leta 1895. Po njem so župljani ob zelo prizadevnem župniku Martinu Poču znatno povečali prezbiterij z obokom iz železobetona, dozidali zakristiji z koroma, prej samostojni zvonik pa utrdili s prizidkoma.
Župnijska cerkev je bila tako znotraj kot zunaj, posebej glavni oltar, temeljito obnovljena za časa župnika Nikolaja Pavliča (1975-2000). Obnova je potekala pod vodstvom Restavratorskega centra RS v Ljubljani v sodelovanju z ZVKD v Kranju. Glavni oltar (obnavljali so ga od leta 1981) se je zalesketal v polnem baročnem sijaju 12. oktobra 1997, ko je komendska župnija začela praznovati 850. obletnico prve omembe v zgodovinskih virih prvega komendskega župnika Altwina. Že prej, 8. oktobra 1997 je v glavnem oltarju kovinski tabernakelj arhitekta Jožeta Plečnika iz leta 1956 zamenjal leseni Restavratorstva d. o. o. Legan iz Stranske vasi pri Žužemberku. Obnovljenega Plečnikovega so leta 2001 prenesli v k župnijski cerkvi dozidano kapelo Matere Božje, narejeni po vzoru tiste, ki je do leta 1885 stala na pokopališču med župnijsko cerkvijo in župniščem. V njej so tudi uredili krstilnico. V grobnici od 30. septembra 2000 počiva župnik Nikolaj Pavlič, predvideno pa je bilo, da bo po prenosu z Lanšpreža Peter Pavel Glavar.
Za časa župnika Zdravka Žagarja (2000-2023) je cerkev sv. Petra dobila novi spovednici, obnovljene klopi, pa tudi ogrevanje s kurilnim oljem; od 7. do 15. maja 2022 je bil v župniji sveti misijon.
Novi župnijski upravitelj p. Cristian Balint (v župnijo je prišel avgusta 2023), je na začetku leta 2024 poskrbel za izboljšanje ozvočenja, v februarju in marcu pa za preureditev prezbiterja: premestitev nekdanjih marmornatih obhajilnih miz k stranskim oltarjem, nov ambon in nova marmorna podstavka za »oltar k ljudstvu« in križ, vse troje v sivem odtenku. Oltar, križ ob njem in ambon je še bolj približal vernikom, oltarni prostor pa je (tudi z odstranitvijo dotrajanih masivnih lesenih klopi za duhovnika in ministrante in namestitvijo sedežev zanje) »sprostil«, obenem pa še bolj odprl občudovanju največje mojstrovine v cerkvi – velikega oltarja.