Kapelice in znamenja v župniji Komenda

V komendski župniji je po vaseh več lepih kapelic in znamenj, žal pa nekaterih niso obnovili po prvotni podobi in poslikavah, zato so izgubili precej umetniške vrednosti. Zares strokovno sta bili obnovljeni nekdanji kriški grajski kapelici Marije Kraljice angelov na polju ob poti jugovzhodno od vasi in Sv. Križa tik pred vasjo Podgorje. Bili sta last kriškega barona Otona Apfaltrerna (1823-1905). Leta 1914 ju je poslikal slikar Matija Koželj, blagoslovljeni sta bili 27. septembra istega leta. Poslikave v njiju so restavrirali akademski slikar restavrator specialist Gregor Kokalj iz Ljubljane (fresko Kristusovega vstajenja v kapelici Sv. Križa), akademska slikarka Barbara Gosar (v kapelici Sv. Križa) in Andrej Hirci (v obeh kapelicah). Restavriranje fresk je vodil in nadzoroval Franc Kralj, redni profesor restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in predstojnik oddelka za restavratorstvo na omenjeni akademiji. Kapelici sta bili obnovljeni leta 1998 v okviru programa CRPOV, 5. septembra 1998 ju je blagoslovil komendski župnik Nikolaj Pavlič.

Kapelica Marije Kraljice z Detetom v Mostah, postavljena koncem 19. stoletja (leta 1892 jo je poslikal slikar Matija Koželj), je bila v celoti obnovljena v letu 2000. Obnovitelji so še posebej pazili, da so ohranili stare kamnite dele kapelice, to pa z dvigom od tal in strokovno izvedenimi deli rešili propadanja. Koželjeve in lastne poslikave iz leta 1982, naslikane čez dotrajane Koželjeve, je obnovil ljudski umetnik Moščan Albin Škrjanec. Obnovljeno kapelico je 12. novembra 2000 blagoslovil novi komendski župnik Zdravko Žagar. Pobudo za obnovo, ki je potekala v sodelovanju z ZVKDS OE Kranj, je dal domačin Mirko Kepic. Ob obnovi so pod kapelico našli velik kamen, ki naj bi služil kot podstavek za prejšnje znamenje na tem kraju. Kamen je sedaj na prostem poleg kapelice.

Središče Mlake v cestnem križišču krasi baročna kapelica zaprtega tipa Srca Jezusovega iz leta 1735. »Preslikana« je bila leta 1866, obnovljena v letih 1909 in 1991. Za obnovo si je najbolj prizadeval Anton Smrekar z Mlake 23 B. Obnovljeno kapelico je 23. oktobra 2005 ob 270. obletnici postavitve blagoslovil komendski župnik Zdravko Žagar. Slikarka Maša Bersan Mašuk je istega leta v soglasju z ZVKDS OE Kranj na zahodno zunanjo steno kapelice na željo ene izmed vaščank, ki je s tem izpolnila svojo zaobljubo, naslikala Devico Marijo.

Na Podborštu je ob cestnem razpotju v smeri proti »Škletu« kamnito stebrno Marijino znamenje iz leta 1904. Postavili so ga trije gospodarji ob 50-letnici razglasitve dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju. Leta 1996 so ga vaščani temeljito očistili, uredili njegovo okolico in v nišo dali Marijin kipec, ki ga je izdelal Stanko Zarnik iz Suhadol. Znamenje je 24. junija zvečer pred dnevom državnosti in ob petem vaškem prazniku blagoslovil komendski župnik Nikolaj Pavlič.

Na Klancu je blizu »Žnidarjevih« leta 1894 Janez Gregorc iz Mengša sezidal kapelico Lurške Marije, kipa Lurške Marije in Bernardke je izdelal Franc Tončič iz Kamnika. Postavili so jo iz zapuščine lastnice komendske graščine Neže Černič. Sedanji lastniki so Žnidarjevi s Klanca št. 1, ki so jo odkupili od Agroemone, ta pa jo je dobila v last s podržavljenjem; pred tem so jo imeli v lasti Šmidovi, lastniki komendske graščine. Pri njej »obrneta« velikonočna in telovska procesija iz cerkve sv. Petra, »Žnidarjevi« na telovo ob njej postavijo in okrasijo »telovski oltar«. Po ljudskem izročilu naj bi Turki, ko so hoteli napasti Komendo, na tem mestu »pogobnili«, zato so kraj, kjer naj bi se to dogodilo, poimenovali Gobovec. Kapelico so »Žnidarjevi« dali obnoviti okrog leta 1980.

Na polju ob cesti z Brega skozi Klanec v Komendo stoji kamnito kužno znamenje iz začetka 18. stoletja. Pravijo mu tudi Martanovo znamenje.

Sredi Brega je lepo leta 2000 obnovljeno baročno slopno znamenje z nišo. Prvotne poslikave in omenjana letnica 1752 nad sv. Mihaelom so prekrite, nove poslikave (sv. Jurij, IHS, Božje oko in sv. Florijan) so delo ljudskega slikarja Franca Petriča iz Vašce pri Cerkljah na Gorenjskem (iz leta 1980) in njegovega sina Franca (iz leta 2000), ki je očetove poslikave obnovil. V niši je kip Srca Jezusovega. Obnovljeno znamenje je 13. avgusta 2000 blagoslovil komendski župnik Nikolaj Pavlič. Znamenju domačini pravijo tudi »Španovo znamenje«, ker so lastniki sosedje »Španovi«.

Na začetku vasi Nasovče ob cesti z Brega obiskovalca na desni strani pozdravlja obnovljeno zidano kamnito »Kralovo znamenje«, ki ga je v spomin na evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani sezidal živinozdravnik Franc Lipar, »Kralj«. Obnovljeno znamenje je 28. julija 1996 blagoslovil nasovški rojak novomeški prošt Jože Lap. Nove podobe je na salonitne plošče za odprtine v znamenju (Sveto pismo, hostijo in luč, sv. Petra, sv. Cirila in Metoda in sv. Florijana) naslikal ljudski umetnik Albin Škrjanec iz Most, ker so bile prejšnje pesnika in slikarja Stanka Koclja iz Vodic, naslikane z oljnimi barvami na pločevinaste ploščice, uničene od rje. Pobudnik obnove v letu 1996 je bil Nasovčan Štefan Dornik. Blagoslovitve so se udeležili tudi sosedje Bržani, s katerimi so Nasovčani bratsko povezani.

Na križpotju v Žejah stoji zidana kapelica odprtega tipa s kipom Sv. Družine. Zadaj je freska, na kateri je upodobljeno, kako Janez Krstnik krščuje Jezusa. Leta 1985 jo je obnovil Albin Škrjanec iz Most. Kapelico so postavili leta 1911 na pobudo Rojčevih in Hočevarjevih iz Žej. Kipe Sv. Družine je izdelal kamniški podobar in kipar Franc Ksaver Tončič. Kapelico so Žejci temeljito obnovili leta 1981 in leta 2004, nazadnje pa leta 2022, ko so praznovali 700. obletnico prve omembe vasi v pisnih virih; obnovitvena dela je po zadnjih obnovah blagoslovil komendski župnik Zdravko Žagar.

Križ