Vsako leto na god svetega Blaža, 3. februarja, lahko v naših cerkvah prejmemo poseben blagoslov, ki ga imenujemo »Blažev blagoslov.« Ta obred izvira iz srednjega veka, ko so po Evropi razsajale različne kužne bolezni. Tako je priprošnjik proti boleznim grla postal sveti Blaž, ki je sicer živel v 4. stoletju na območju današnje Turčije. Bil …
Vsako leto na god svetega Blaža, 3. februarja, lahko v naših cerkvah prejmemo poseben blagoslov, ki ga imenujemo »Blažev blagoslov.« Ta obred izvira iz srednjega veka, ko so po Evropi razsajale različne kužne bolezni. Tako je priprošnjik proti boleznim grla postal sveti Blaž, ki je sicer živel v 4. stoletju na območju današnje Turčije. Bil je škof v mestu Sebaste v rimski provinci Armeniji. Ko je cesar Linicij začel preganjati kristjane, je bil med zaprtimi tudi škof Blaž. Ko je bil v ječi so mu ljudje prinašali bolnike, da bi jih ozdravil. Med njimi je bil tudi edinec neke vdove, ki se mu je med jedjo ribja kost zapičila v grlo. Sveti škof je nad dečkom molil in naredil križ čez njegovo otečeno grlo. Zaradi tega dogodka so ga ljudje začeli častiti kot priprošnjika proti boleznim grla. Še danes tako lahko vsako leto 3. februarja prejmemo Blažev blagoslov, ki ga duhovnik podeli tako, da vzame dve sveči, ju prekriža nad grlom vernika in moli: »Na priprošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni grla in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«
Blažev blagoslov sodi med zakramentale. Za razliko od sedmih zakramentov, ki jih je ustanovil Kristus in jih Cerkev ne more spremeniti, je zakramentale ustanovila Cerkev. Med zakramentale spadajo duhovnikov blagoslov, eksorcizem, različni blagoslovi predmetov (blagoslovljena voda, pepel, nabožni predmeti), blagoslovi krajev (cerkev, kapela, pokopališče, dom) … Zakramental za razliko od zakramenta ne podeljuje sam po sebi posvečujoče milosti, ampak je njegova učinkovitost odvisna od osebne pobožnosti vernika.
Morda je ob tem primerno, da razmislimo o našem odnosu do blagoslova. Ali se zavedamo in z vero prejemamo duhovnikov blagoslov? Ali zaupamo v božjo pomoč, ki nam prihaja naproti preko blagoslova? Bog nam preko blagoslova želi pomagati ne glede na situacijo, v kateri smo. Po drugi strani pa smo tudi mi poklicani, da z blagoslovom pomagamo drugim. V današnji družbi, kjer je prisotno prostaško govorjenje, opravljanje in obrekovanje je krščanski odgovor blagoslavljanje. Slovenska beseda blagoslavljati namreč izvira iz latinske besede »benedicere« kar dobesedno pomeni »dobro govoriti.« Naše besede, misli in dejanja naj našim bližnjim kažejo dobro, to dobro pa naj vedno razodeva Boga, ki preko nas deluje v svetu.
Martin Perme
