Pred zakonodajnim referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

DRAGI VERNIKI!

Pred nami je zelo pomemben referendum proti zakonu o prostovoljnem končanju življenja s pomočjo, v katerem se bo odločalo, ali bo Slovenija izbrala kulturo smrti ali pa bomo izbrali življenje.

Dokler sami nismo soočeni s spremljanjem umirajočih in o tem ne razmišljamo in nismo pozorni na bistvene stvari, se nam zdi trditev, da gre pri pomoči pri samomoru za sočutje, morda celo sprejemljiva. Ljudje, ki spremljajo umirajoče, povedo, da so zadnji trenutki življenja, in njegovega ugašanja po naravni poti, najbolj dragoceni. Saj pride do velikih reči, kot je sprava z ljudmi in z Bogom.

Še posebej pomembno za nas kristjane pa je, da se zavedamo, da je pomoč pri samomoru kršenje 5. božje zapovedi – ne ubijaj. Tudi če bo sredstvo za končanje življenja nazadnje vzel bolnik sam, bodo zdravniki tisti, ki ga bodo predpisali in pripravili. Torej se jih sili biti sostorilci. Zakon nalaga zdravnikom dolžnost sodelovanja pri pripravi samomora nekoga, ki se sicer za to sam odloči.

Vsak od nas naj se postavi v kožo zdravnika in pomisli, kako bi se počutil, če bi nekomu pripravljal »zdravilo«, v narekovaju, ki mu bo vzelo življenje!

Tudi če bo zakon dopuščal ugovor vesti zdravnika, bo imel tak zdravnik zožen delokrog, ne bo mogel več delati na vseh delovnih mestih, ki bi si jih morda želel, obenem pa bi prelágal izvedbo tega dejanja na drugega.

V državah, ki so sprejele tovrstno zakonodajo, se je pokazalo, da število smrti s pomočjo strmo narašča in se postopoma širi na vse skupine ljudi, vse do najmlajših in se samomor s pomočjo omogoča tudi, če se kdo naveliča življenja.

Smrt je sestavni del življenja. Tudi trpljenje je sestavni del življenja. Doživljamo ga že v toku življenja, morda še hujšega kot ob sami smrti. Veliko je pričevanj ljudi, ki so strahotno trpeli, ko pa so se iz tega izvili, so srečni, da lahko živijo naprej. Trpljenje ima svoj smisel, saj nas prečiščuje. Pomemben pa je naš odnos do trpljenja. Logoterapevt, psihiater, Viktor Frankl, ki je sam trpel v zaporu, je ugotovil, da je trpljenje mogoče osmisliti. Naša vera pa uči, da ga je mogoče darovati. Tako sveti Pavel pravi: »Zdaj se veselim, ko trpim za vas ter s svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev.« Kol 1, 24

Kristjani lahko svoje trpljenje darujemo npr. za spreobrnjenje ljudi, ki so nam blizu in za zadoščevanje za svoje grehe. Darovano trpljenje je lepo prikazano pri fatimskih pastirčkih, ki so trpeli in se odrekali marsičemu, da so pomagali ustaviti vojno.

Krščanski pogled na dostojno smrt je sprava z Bogom in ljudmi. Tudi če pride do trpljenja ob koncu življenja, ga je mogoče blažiti z zdravili, predvsem pa z ljubeznijo tistih, ki človeka spremljajo ob koncu življenja.

Vsi kristjani z volilno pravico bi se morali po svoji vesti odzvati in glasovati proti uveljavitvi Zakona o samomoru s pomočjo. Le tako bomo Sloveniji pridobili Milosti, da ne bo zdrsnila v kulturo smrti.

Vabim vas, da se 23. novembra udeležite referenduma in glasujete proti uveljavitvi zakona, pred tem pa ozaveščate ljudi in jih spodbujate, da storijo enako.

V podporo zmagi življenja bomo tudi v naši župniji okrepili skupnostno molitev. Tako bomo 9 zaporednih dni od 15. novembra do 22. novembra vsak dan eno uro pred sveto mašo molili rožni venec in druge molitve. Temu namenu bomo posvetili tudi molitveno uro ob vseh četrtkih do referenduma in slavljenje na prvi petek. Vabim pa tudi vse, da doma okrepite vsakodnevno družinsko molitev.

 

Komenda, 29.10.2025

Marta Ciraj

Deli objavo: