Podružnična cerkev sv. Klemena v Suhadolah
Prednica sedanje baročne podružnične cerkve sv. Klemena sredi Suhadol blizu reke Pšate je bila gotska cerkev sv. Antona. To cerkev prvič omenja popis cerkvenih dragocenosti iz leta 1526, več pa o njej zvemo iz vizitacijskega zapisnika iz leta 1680: da je imela tri pozlačene oltarje (sv. Klemena, sv. Antona Puščavnika in Matere Božje), zidan zvonik z dvema zvonovoma, pravokotno ladjo z ravnim, lesenim, lepo poslikanim stropom in po vsej verjetnosti gotsko obokan prezbiterij.
Med redkimi cerkvami v Sloveniji, posvečenimi sv. Klemenu, so jo daljni pobožni predniki sedanjega suhadolskega rodu postavili v spomin na to, ko sta sveta brata Ciril in Metod leta 867 predvidoma tudi skozi naše kraje nesla v Rim k papežu Hadrijanu II. relikvije papeža mučenca sv. Klemena, obenem pa šla zagovarjat pravilnost svojega misijonskega delovanja med slovanskimi narodi.
Komendski dušni pastir, baron Peter Jakob de Testaferrata, je dal prvotno gotsko cerkev leta 1740 podreti in sezidati sedanjo baročno, ki je zablestela po temeljiti obnovi v letih 1998 (zamenjava dotrajanega ostrešja in kritine na cerkvi, obrobe, žlebov …) in 1999 (ureditev drenaže, nova fasada na zvoniku in ladji; po sondiranju utrditev zvonika zaradi statične ogroženosti z novimi železobetonskimi vezmi, potem ko so bile dotrajane lesene odstranjene; injektiranje zvonika in zahodne stene cerkvene ladje ob stiku zvonika in ladje zaradi razpok). Ob sondiranju zvonika so odkrili šivane vogale z malteškimi križi in jih rekonstruirali (Albin Škrjanec iz Most pri Komendi). Pri obnovi so naleteli na veliko ostankov prejšnje gotske cerkve, vzidanih v baročno.
Obnovljeno cerkev je na Klemenovo nedeljo 28. novembra 1999 blagoslovil ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.
Načrte za nov pokoncilski oltar in ambon sta že prej naredila arhitekta Anton in Marjanca Benda iz Mengša. Blagoslovitev je bila 29. novembra 1998 (direktor Škofovih zavodov v Šentvidu v Ljubljani msgr. prof. dr. Borut Košir) ob sklepu Klemenovega leta, s katerim so Suhadolčani praznovali 675. obletnico prve omembe svoje vasi v pisnih virih.
Največja dragocenost v cerkvi je leseni glavni oltar z velikim kipom papeža sv. Klemena. Izdelali so ga leta 1748, v Suhadole so ga pripeljali iz nekdanje župnijske cerkve v Smledniku, posvečene sv. Urhu. V njem so tudi štirje pozlačeni reliefi iz legende o omenjenem svetniku. Vodja Restavratorske delavnice škofije Maribor Andrej Šebalj je ob ogledu cerkve poleti 2001 izjavil, da so v tem oltarju posebej velike vrednosti kipi papeža mučenca sv. Klemena (v sredini), sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista (ob straneh) ter sv. Petra in sv. Pavla (na portalih). Opozoril je na beneško pozlato na oltarju, ugotovil, da je oltar sestavljen iz več kosov (kipov in drugih umetnin različnega izvora in izdelave, ter da je bil oltarni nastavek večkrat preslikan, zato je na originalni podlagi več slojev ali nanosov. Pokazal je veliko zanimanje, da bi oltar obnavljala njihova restavratorska delavnica.
Glavni oltar sta potem obnavljala akademski slikar konservator specialist Matjaž Vilar iz Ljubljane in Miha Legan iz Restavratorstva Legan d. o. o. Žužemberk, konservatorski nadzor je prevzela Damjana Pečnik z ZVKDS OE Kranj. Restavriranje je trajalo od 9. oktobra do 2. novembra 2001 in od 26. junija do 22. decembra 2002.
Restavratorstvo Legan d. o. o. Žužemberk in ljudski slikar Albin Škrjanec iz sosednjih Most sta obnovila tudi stranska oltarja Marije z Detetom (severni) in Antona Puščavnika (južni) iz leta 1884.
Cerkev krasi več starih slik (popolnoma preslikana oljnata slika na platnu sv. Klemena iz 17. stoletja, oljnata slika na platnu Kristusa na križu iz 18. stoletja) in lep križev pot iz prve polovice 19. stoletja.
V polkrožni vdolbini z menzo v prizidku na južni strani cerkve med ladjo in prezbiterijem je bil nekdaj (od 4. februarja 1974 je v Narodni galeriji v Ljubljani) poznogotski leseni kip Marije z Detetom iz začetka 16. stoletja, ki je bil nekdaj v severnem stranskem oltarju. Novega je po njem izrezljal rezbar Miha Legan, denar zanj so zbrale suhadolske upokojenke. Mojster Legan ga je v Suhadole pripeljal 30. avgusta 1998, blagoslovljen je bil 5. septembra 1998 (komendski župnik Nikolaj Pavlič), po blagoslovitvi so ga v procesiji ponesli po vasi. Miha Legan je tudi restavriral lesena kipa sv. Barbare in sv. Katarine iz druge polovice 17. stoletja, ki so ju za novim Marijinim kipom znova postavili v prostor na južni strani cerkve, pred tem sta bila na prižnici.
Prva svetovna vojna je leta 1917 suhadolski cerkvi pobrala tri bronaste Samassove zvonove, po vojni je cerkev dobila veliki bronasti zvon sv. Jožefa in Marije Strojnih tovarn in livarn iz Ljubljane iz leta 1925, ki je bil prvotno namenjen župnijski cerkvi v Komendi in ima zelo pomenljiv napis: »Vojska je svetemu Petru štiri zvonove pobrala – močna ljubezen župljanov pet novih mu dala.« Družbo mu delata manjša železna zvonova.