Gotsko-baročna cerkev sv. Boštjana v Mostah pri Komendi je z letnico 1512 za glavnim oltarjem v prezbiteriju (drži jo brezbrada maska z dolgimi lasmi) najstarejša cerkev v komendski župniji. Omenja jo seznam cerkvenih dragocenosti iz leta 1526, vizitacijski zapisnik iz leta 1680 navaja, da je bila vsa obokana, s tremi pozlačenimi oltarji (sv. Boštjana, sv. Roka in sv. Nikolaja) in obokano zakristijo (sedanja je iz leta 1913).
Cerkev je dobila sedanjo obliko sredi 19. stoletja, ko so iz nam danes nerazumljivih razlogov podrli dotedanji gotski obok in nosilni steber sredi ladje, to dvignili, na novo obokali ter prestavili okna in južna vhodna vrata. Zvonik so povišali leta 1762.
Leta 1722 so k cerkvi na severni strani prizidali kapelo sv. Frančiška Ksaverija s Kuenlovo sliko tega svetnika. Kapeli pravijo tudi »Žejska kapela«, kajti Žejci nimajo svoje cerkve, skrbijo za to kapelo.
Glavni leseni oltar sv. Boštjana (njegov kip je iz sredine 19. stoletja) in južni stranski oltar sv. Roka – oba izvirata iz sredine 17. stoletja – sta bogato pozlačena in posrebrena ter verjetno iz iste delavnice. Oltar sv. Roka je leta 1867 obnovil podobar in pozlatar Johan Janežič iz Zaloga pri Cerkljah na Gorenjskem, glavnega pa leta 1870 verjetno tudi on. V atiki glavnega oltarja je obnovljeni (na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod vodstvom dekana prof. Franca Kokalja) gotski kip Matere Božje z Jezuščkom v naročju. Prižnico je leta 1891 izdelal Franc Ozbič iz Kamnika.
Prezbiterij je gotsko zvezdnato obokan z rebri, njegov svod sloni na poligonalnih služnikih, na prehodu v obok so kapiteli z različnim okrasjem (maskami). Glavni sklepnik na svodu upodablja Marijo z Detetom v naročju.
Moščanska cerkev je utrpela hude poškodbe ob potresu leta 1895. Po obnovi je slikar Matija Koželj z Kamnika v letih 1897 in 1898 stene cerkve poslikal s prizori iz življenja mučenca sv. Boštjana, svod pa z rastlinsko ornamentiko. S tem je, žal, »prekril« prvotno poslikavo v prezbiteriju iz leta 1644 s prizori iz Kristusovega trpljenja, ki se je pokazala po potresu leta 1895, pripisujejo pa jo slikarju domačinu Juriju Bobiču; naslikal naj bi tudi fresko sv. Jurija na konju na južni zunanji steni prezbiterija (ob obnovi cerkve so jo »prenesli« na kor) ter sliko Marijinega vnebovzetja na steni pri prižnici.
Moščani imajo svojo cerkev upravičeno za »dragulj preteklosti« in »umetnostni biser« (Anton Špenko).
Umetnostni zgodovinar in konservator dr. France Stele je o tej cerkvi zapisal, da je bila v prvotni zasnovi sicer značilno poznogotska stavba, a z za podružnično cerkev »neobičajno monumentalno notranjščino« ter da so bili »vsi oboki opremljeni s figuralnim in dekorativnim kamnoseškim okrasom«. Se je pa zmotil, da je bila cerkev zidana kot »dvoladijna obokana dvorana« , je imel prav domačin Anton Špenko, ko je trdil, da je bila prvotna cerkev enoladijska. To so ugotovili ob zadnji temeljiti obnovi cerkve v letih 1995 in 1996 pod vodstvom ZVKDS OE Kranj in v sodelovanju z Restavratorskim centrom v Ljubljani, pri kateri se je posebej izkazal cerkveni ključar Ivan Dolčič iz Most s ključarjema Vilkom Plevelom in Francem Štebetom, skrb za izvedbo in plačilo del pa je prevzel cerkveni odbor. Pri obnovi so v sredini cerkve našli ostanke osrednjega stebra, ki je »nosil« enoladijsko gotsko cerkev. Dolčič je pridobil zares dobre strokovnjake, ki so temeljito opravili zaupana jim obnovitvena dela. Med njimi Restavratorstvo Legan d. o. o. iz Žužemberka (obnova oltarja v kapeli sv. Frančiška Ksaverija, nov križ, kip Marije z Detetom, nov daritveni oltar »k ljudstvu«, prižnico, okvirje za križev pot …).
Sliko Marijinega vnebovzetja je obnovil akademski slikar Rado Zoubek.
Štiri nove vitraže (z leve proti desni sv. Boštjana, sv. Roka, sv. Frančiška in sv. Petra) je leta 1995 izdelala Nuška Dolenc Kambič z možem Mihom Kambičem.
Pri obnovi cerkve so za oltarjem v prezbiteriju našli zazidano okno z ohranjenim zgornjim delom prvotnega krogovičja. Tone Pezdirc iz Restavratorskega centra v Ljubljani je z akademskim kiparjem Momom Vukovićem izdelal enaka krogovičja še za ostala tri gotska okna v prezbiteriju.
Slike Čeferinovega križevega pota, ki so ga leta 1888 prenesli iz župnijske cerkve v Komendi, je obnovil akademski slikar Rado Zoubek.
Zunanje freske na južni steni cerkve, za katere domnevajo, da so Bobičeve, je restavrirala konservatorka restavratorka Eva Andlovic Tršar.
Zidarska dela je pri cerkvi opravil zidarski mojster Roman Žurbi iz Šmarce, pleskarska zunaj in znotraj cerkve pa domačin Albin Škrjanec, ki je tudi obnovil poslikave na bližnji zelo lepi Marijini kapelici onstran potoka Tunjščica, zgrajeni leta 1892, v celoti obnovljeni leta 2000. Cerkev je že prej, leta 1990, dobila novo fasado, kritino, obnovljeno ostrešje in bakreno obrobo.
Moščansko »lepotico«, kot upravičeno lahko rečemo po popolni notranji in zunanji obnovi, še posebej radi obiščejo verniki od blizu in daleč na god sv. Roka. Tako ohranjajo izročilo nekdanjih romanj k njemu v Moste.
Je pa doživela zelo hud udarec ob katastrofalnih poplavah 4. avgusta 2023, ko je voda v njej segala več kot meter in pol visoko. Prevrnjen oltar sv. Frančiška Ksaverija, slike in premična cerkvena oprema so trenutno v obnovi pri Restavratorstvu d. o. o. Legan Žužemberk.