Podružnična cerkev Spreobrnjenja sv. Pavla na Križu

Podružnična cerkev Spreobrnjenja sv. Pavla na Križu – slikar Matija Koželj je leta 1877 upodobil ta prizor pred Damaskom na oljnati sliki na platnu za glavni oltar – je prvič omenjena v vizitacijskem zapisniku iz leta 1680; popis cerkvenih dragocenosti iz leta 1526 namreč na Križu omenja cerkev sv. Križa. Ta cerkev naj bi bila istovetna s poznejšo cerkvijo sv. Pavla, le da se je v obdobju od 1526 do 1680 spremenilo ime njenega zavetnika. Po vsej verjetnosti je imela gotsko obokan prezbiterij, tri pozlačene oltarje, prižnico, ladjo z ravnim lepo poslikanim stropom, zidan zvonik z dvema zvonovoma in obokano zakristijo. To cerkev je dal 17. julija 1736 podreti komendator baron Peter Jakob de Testaferrata in na istem kraju sezidati novo enoladijsko baročno svetišče, banjasto obokano s sosvodnicami.

V glavnem oltarju sta največje umetniške vrednosti zelo lepa lesena baročna kipa sv. Barbare in sv. Marjete, domnevno narejena po kipih slovitega kiparja Francesca Robba. Kip zavetnika cerkve je mlajšega nastanka in ne dosega sosednjih.

Stranska lesena oltarja sta bila nova po potresu leta 1895, posvečena pa sta sv. Martinu (severni) in sv. Štefanu (južni).

Balustrada prižnice z značilno ornamentiko z vazami in okvirnimi okraski je iz prve polovice 17. stoletja, dno je iz poznejšega časa, kip sv. Mihaela na rokokojski strešici je mogoče celo starejši.

Kamniti kropilnik ob severnem stranskem vhodu v cerkev je celo iz leta 1656.

Cerkev premore oljnate slike Brezmadežne, ki je po vsej verjetnosti Koželjeva (prinesli so jo iz komendske cerkve), Svete družine, pri kateri ni mogoče določiti starosti, saj jo je Matija Koželj popolnoma preslikal, ter druge brez večje umetniške vrednosti. To pa ima 97 votivnih figuric konj in goveje živine, ki naj bi bile stare več kot 250 let in jih na god mučenca prvega diakona sv. Štefana 26. decembra, ko je na Križu po dopoldanski maši od leta 1992 tudi blagoslavljanje živih konj, verniki nosijo pred mašo okrog glavnega oltarja in polagajo na oltar sv. Štefana, kateremu se priporočajo za zdravje živine. Na oltar sv. Martina pa prinašajo sol, da jo duhovnik blagoslovi, potem pa jo dajejo med krmo; prav tako, da bo živina zdrava.

V zvoniku so do leta 1917 doneli bronasti Samassovi zvonovi; vzela jih je prva svetovna vojna. Leta 1920 je cerkev dobila tri železne zvonove; leta 1919 jih je izdelala Kranjska industrijska družba.

Po potresu leta 1895 so Križani zvonik povezali, preskrbeli nova stranska oltarja in klopi, v cerkvi položili šamotni tlak, obnovili pa so tudi njeno zunanjščino.

Na koru kot posebno dragocenost hranijo križ, ki je nekdaj stal na Gavšku v bližini Kriškega bajerja, pa so ga povojni oblastniki hoteli podreti. Tedanji mežnar Janez Gregorin ga je, da bi ga obvaroval, na ramenih odnesel v cerkev. Nekdanji komendski župnik Viktorijan Demšar ga je želel imeti v komendski župnijski cerkvi, a ga Križani niso dali.

Leta 1986, ko so prebivalci Križa praznovali 250. obletnico zidave cerkve, jo je slikopleskar Albin Škrjanec iz Most zunaj in znotraj prebelil.

Križani so začeli z nujno potrebno obnovo cerkve leta 2002 za časa župnika Zdravka Žagarja. Na zvoniku so pod ometom na južni in zahodni strani odkrili zazidana vhoda vanj. Pri ureditvi drenaže so na južni strani cerkve na desnem robu stene, sredi katere je zazidan kamnit portal, naleteli na kamnit blok z upodobljeno rožo (cvetom) in delom rože (cveta). Na zunanjih stenah prezbiterija pa so pri odstranjevanju ometa odkrili podolžne lepo obdelane kamne okraste barve, ki so tvorili nekakšen okrasni zidec okrog prezbiterija.

Istega leta (2002) so odstranili navlaženi omet do višine oken, leta 2003 so cerkev ometali s sanirnim ometom, ki ne vleče vlage vase.

Leta 2003 so obnovljeno cerkveno streho prekrili z novo opeko bobrovec, kakršna je bila že prej na cerkvi.

Leta 2004 so strokovnjaki ZVKDS OE Kranj pri odstranjevanju ometa s celotne cerkve in zvonika po ornamentih odkrili, da je bil zvonik nekdaj prostostoječ in dodatno zvišan za 2,40 metra.

Leta 2004 je cerkev dobila tudi novo fasado rumenkaste barve.

V letu 2005 so očistili pločevinasto kritino na zvoniku in jo prebarvali z rdečkasto barvo.

Restavratorstvo Legan d. o. o. Žužemberk je že obnovilo glavni oltar in levi stranski oltar sv. Martina, v letu 2024 pa desni oltarja sv. Štefana.