28. septembra 2000 je Komendčanom zastal dih: kot blisk se je po župniji in okolici razširila novica in zarezala v tišino večera, da je Gospod poklical k sebi župnika Nikolaja Pavliča. Umrl je nenadno in nepričakovano, čeprav so ga pestile zdravstvene težave, ki jih je pred ljudmi uspešno skrival. Zato je bila njegova smrt šok za celo župnijo. Dva dni kasneje ga je k večnemu počitku pospremila ogromna množica ljudi iz župnije in tudi širše okolice.
Nikolaj Pavlič je bil rojen leta 1945 v župniji Vranja Peč. V duhovnika je bil posvečen leta 1970, v Komendo pa je prišel pet let kasneje, ko je nasledil dotedanjega župnika Viktorijana Demšarja, ki se je upokojil in se preselil v kaplanijo. Komendčani smo ga ohranili v spominu kot izrednega dušnega pastirja, hkrati pa tudi kot obnovitelja župnijske cerkve in podružnic. Srednja generacija Komendčanov se gotovo še spominjajo njegovih nagovorov pri mašah, veroučnih ur, ministrantskih srečanj, nedeljskega veronauka ob dveh popoldne … Prav pri teh večernicah se je vsaj enkrat mesečno molilo za duhovne poklice. V petindvajsetih letih njegovega župnikovanja je bila župnija obdarjena s šestimi novomašniki …
Kot sposoben gospodarstvenik je znal izpeljati velike obnove vseh štirih cerkva v župniji. Farani so sledili njegovim idejam in pomagali z delom in darovi. Veliko nerazumevanja in nasprotovanja pa je doživel pri rekonstrukciji originalnega Jelovškovega tabernaklja. Vseeno danes vidimo, da je bila njegova odločitev pravilna. Zadnje delo, ki se ga je lotil, je bila obnova fasade župnijske cerkve in dozidava Marijine kapele, kjer je danes krstilnica, pa tudi grobnica, kjer njegovo telo čaka vstajenja.
Njegova zadnja pridiga je bila na pogrebu Ivana Benda iz Suhadol. Izrekel je besede Otona Zupančiča: »Življenja nisi sam gospod. Pripravi se! Pospravi vse! Ne veš, kdaj treba bo na pot.«
Čeprav je odšel zelo nenadno, trdno verujemo, da je odšel pripravljen.
